Samooskrba z električno energijo: Zakaj je to pametna odločitev?

Samooskrba z električno energijo omogoča posameznikom, da proizvajajo dovolj elektrike za svoj dom in se tako osvobodijo odvisnosti od ponudnikov energije. Računi za elektriko nenehno rastejo, cene energije so nepredvidljive, omrežje pa vse pogosteje obremenjeno. Mnogi si zato želijo neodvisnosti – da bi sami proizvedli dovolj elektrike za svoj dom in se osvobodili odvisnosti od ponudnikov energije.

 

A ko pride do dejanske odločitve, se pojavi množica vprašanj: Koliko stane sončna elektrarna? Ali jo moja streha sploh omogoča? Kaj pa, če proizvedem preveč energije?
Nejasnosti in birokracija pogosto ljudi odvrnejo, zato ostanejo ujeti v sistem, kjer plačujejo vedno več – namesto da bi vlagali v lastno prihodnost.

 

Prav tu nastopi ta članek. Korak za korakom bomo razložili, kaj 100% samooskrba z elektriko pomeni v praksi – od izračuna potrebne moči do povračila investicije. Hkrati bomo pokazali, kako vam pri tem lahko pomaga Moj pametni dom s svojimi sodobnimi rešitvami sončnih elektrarn, zasnovanimi za popolno energetsko neodvisnost.

 

 

Kaj pravzaprav pomeni 100% samooskrba z elektriko?

Samooskrba z električno energijo pomeni, da gospodinjstvo v enem letu proizvede toliko električne energije, kolikor je tudi porabi. To ne pomeni, da ste popolnoma odklopljeni od omrežja – ampak da se vaša letna proizvodnja in poraba izravnata. V praksi to izgleda takole:

Z dobro zasnovano sončno elektrarno torej vsako leto prihranite več sto evrov in se dolgoročno zavarujete pred nihanjem cen elektrike.

 

Kako ugotovim, kakšno sončno elektrarno potrebujem?

Ko razmišljate o lastni sončni elektrarni, je najpomembnejše vprašanje: kako močno elektrarno sploh potrebujem, da pokrijem svojo porabo?
Prava velikost sistema določa, ali boste res dosegli 100% samooskrbo ali pa boste še naprej plačevali razliko v omrežje.
V nadaljevanju si poglejmo tri ključne korake, ki vam pomagajo določiti idealno moč elektrarne.

 

Kako izračunam svojo letno porabo energije?

Najprej preverite svoj račun za elektriko ali portal eUprave — tam je navedena letna poraba v kWh.
Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi približno:

• 3.500–4.000 kWh (stanovanje),

• 5.000–7.000 kWh (hiša),

• 8.000+ kWh, če imate toplotno črpalko ali električni avto.

Ta številka je osnova za izračun – vsakih 1.000 kWh porabe pomeni približno 1 kW potrebne moči elektrarne.

 

Koliko kW moči potrebujem za popolno samooskrbo?

Če torej porabite 6.000 kWh na leto, potrebujete elektrarno moči okoli 6,5 kW.
Vendar na proizvodnjo vplivajo tudi:

• orientacija in naklon strehe,

• senčenje,

• lokacija (v Sloveniji se proizvodnja giblje od 950 do 1.200 kWh/kW).

 

Ali lahko sončno elektrarno kasneje razširim?

Da — če izberete sistem s prilagodljivim inverterjem ali modularnim hranilnikom energije, lahko moč povečate brez večjih posegov.
To je idealno, če:

• načrtujete električni avto,

• dodajate toplotno črpalko,

• ali želite povečati svojo energetsko neodvisnost.

 

 

Ali lahko res proizvedem toliko energije, kolikor jo porabim?

Samooskrba z električno energijo pogosto odpira ključno dilemo: ali je realno, da moja letna proizvodnja elektrike v celoti pokrije mojo letno porabo? Odgovor je — v številnih primerih da, vendar je to lahko precej večji izziv, kot se sprva zdi. Za podrobnejši vpogled v temeljna vprašanja in praktične korake pri načrtovanju, izboru in nakupu sončne elektrarne za samooskrbo si lahko preberete članek Nakup sončne elektrarne za samooskrbo.

 

Zakaj je to izziv?

• Variabilna proizvodnja: Sončna elektrarna na strehi neposredno proizvaja le podnevi in takrat, ko je dovolj sonca — pozimi in v oblačnem vremenu proizvodnja znatno upade.

• Usklajevanje porabe in proizvodnje: Če domača poraba ne sovpada s časom, ko elektrarna proizvaja največ (npr. podnevi vs. večerna poraba), lahko kljub dobri elektrarni še vedno nakupujete veliko energije iz omrežja.

• Shranjevanje in razpršitev: Brez dovolj velikega hranilnika energije ali pametnega sistema porabe viške postanejo manj koristni, kar pomeni, da se realna samooskrba zmanjša.

• Strešni pogoji in sistem: Naklon, orientacija, senčenje, učinkovitost sistema in vzdrževanje vplivajo na dejansko letno proizvodnjo elektrarne — če so pogoji manj idealni, je 100% samooskrba težje dosegljiva.

 

Kako lahko to dosežemo v praksi?

• Ocenite letno porabo vašega gospodinjstva in hkrati realno letno proizvodnjo možne elektrarne ob upoštevanju lokalnih pogojev (npr. v Sloveniji lahko pričakujemo med 950 in 1.200 kWh proizvodnje na 1 kW nameščene moči).

• Služite si z rešitvami, kot jih ponuja Moj pametni dom — sistemom, ki omogočajo prilagodljivost, možnost hranjenja viška in pametno upravljanje porabe.

• Upoštevajte dodatne ukrepe: npr. postavite prioritetno porabo naprav ob največji sončni proizvodnji, razmislite o hranilniku energije in načrtujte za prihodnost (primer: električni avto, toplotna črpalka).

 

Mnenje strokovnjakov

“Visoka stopnja lastne porabe elektrike še ne pomeni nujno tudi visoke stopnje samooskrbe: tudi če gospodinjstva uspejo interno porabiti velik delež proizvedene sončne energije, je doseganje popolne letne samooskrbe še vedno zahtevno v trenutnih razmerah.”

Kot ugotavlja študija Self‑consumption and self‑sufficiency for household solar photovoltaic systems (D. Gudmunds et al., 2020)1

 

 

Kakšne so trenutne subvencije in spodbude za samooskrbo?

Za samooskrbo z električno energijo v Sloveniji trenutno obstaja več finančnih spodbud, ki močno olajšajo investicijo v sistem za samooskrbo z električno energijo, še posebej s pomočjo sončne elektrarne in morebitnega hranilnika energije. Spodaj povzemam ključne informacije, praktičen primer ter kratko primerjavo možnih rešitev.

 

Kaj je na voljo (status po Sloveniji)

• Za gospodinjstva (fizične osebe) je po javnih razpisih Borzen na voljo nepovratna subvencija: do ≈ 675 €/kW za sončno elektrarno z baterijskim hranilnikom, vendar največ do 40 % upravičenih stroškov.

• Za sisteme brez baterije znaša subvencija okoli ≈ 250 €/kW, največ do 25 % upravičenih stroškov.

• Skupna sredstva za te razpise znašajo več deset milijonov evrov (npr. 30 milijonov € za fizične osebe v enem razpisu) in sočasno obstajajo razpisi za skupnostne sisteme in za podjetja/kmetije.

• Pomembno je opozoriti, da se pogoji in sheme spreminjajo, posledično so neke stare “net-metering” sheme že preoblikovane ali omejene.

 

Praktičen primer

Recimo, da imate stanovanjsko hišo s povprečno letno porabo ~5.000 kWh in razmišljate o sistemu moči 5 kW.

• Investicija brez subvencije bi lahko znašala približno 8.000 € (odvisno od komponent, montaže, strešne konstrukcije).

• Če se odločite za sistem z baterijo in ste upravičeni do subvencije 675 €/kW → za 5 kW to pomeni ≈ 3.375 € podpore (upoštevajoč, da stroški omogočajo tak odstotek)

• Če sistem brez baterije → subvencija 250 €/kW → za 5 kW to pomeni ≈ 1.250 € podpore

• Tako investicija po subvenciji lahko pade npr. na ~4.600 € (če baterija in določeni pogoji) ali ~6.750 € (če brez baterije)

• S tem je čas povračila precej krajši, pri čemer igrajo vlogo tudi cena elektrike, morebitni dodatni prihranki ter morebitna prodaja viškov energije

 

Primerjava rešitev

 

 

Naše mnenje

Samooskrba z električno energijo je zdaj prava odločitev za vsak dom. Z naraščajočimi cenami elektrike, državnimi spodbudami in hitrim tehnološkim razvojem prehod na sončno energijo ni več rezerviran samo za navdušence, ampak prinaša nižje račune, večjo neodvisnost in trajnostno življenje.

Pri Moj pametni dom ponujamo celovite rešitve – od načrtovanja in subvencij do pametnega upravljanja energije – da vsak dom postane učinkovitejši in korak bližje popolni samooskrbi.

 

Pogosta vprašanja

• Koliko stane postavitev sončne elektrarne?
  Stroški so odvisni od moči sistema, tipa panelov in montaže, a z državnimi subvencijami je investicija dostopnejša in se običajno povrne v 5–8 letih.

• Ali lahko postanem 100 % energetsko neodvisen?
  Popolna samooskrba je možna, a zahteva premišljen sistem, baterijsko shranjevanje in prilagajanje porabe. Večina gospodinjstev doseže 60–80 % pokritost z lastno energijo.

• Kaj se zgodi, če sonce ne sije?
  Sodobni sistemi shranjujejo energijo v baterijah, presežek se lahko pošlje v omrežje ali pa se po potrebi uporablja elektrika iz omrežja.