7 najpogostejših napak pri prekrivanju, pokrivanju oz. obnovi strehe

Obnova ali prekrivanje strehe je ena izmed ključnih vlaganj v objekt saj vpliva na uporabniško udobje, energetsko učinkovitost, estetski vtis in predvsem življenjsko dobo stavbe. Kljub temu pa se, tudi pri izkušenih izvajalcih, nemalokrat pojavlja vrsta napak, ki povzročijo, da streha ne deluje tako dolgo, kot bi morala, prihaja do zamakanj, toplotnih izgub ali celo statičnih problemov.

Po podatkih gradbenih inštitutov več kot 60 % reklamacij na novovgrajene strehe ne izvira iz kritine, temveč iz napak v podlagi (konstrukcija, priprava ostrešja).To opozarja, da še tako kakovosten strešnik ali kritina ni dovolj – ključna je pravilna priprava, izvedba in detajli. V nadaljevanju predstavljamo sedem najpogostejših napak pri prekrivanju/pokrivanju oz. obnovi strehe s praktičnimi opisi in nasveti.

1. Napaka: Neustrezna konstrukcija ali priprava ostrešja

Ena od najpogostejših in hkrati najbolj kritičnih napak je, da se pri obnovi strehe osredotočimo zgolj na kritino (strešnike, pločevino, …), konstrukcija pod njo pa je zanemarjena. Kot že omenjeno – več kot 60 % reklamacij izhaja prav iz te faze.
Kaj to pomeni v praksi?

  • Nosilni špirovci, lege ali ostrešje so že poškodovani (vlaga, insekti, gniloba) in se to ne ustrezno sanira. Poroča se, da je pri objektih starejših od 30 let skoraj polovica ostrešij s takšnimi poškodbami.

  • Podkonstrukcija ne prenese obremenitve nove kritine – na primer če se zamenja lažja kritina s težjo (npr. kovinska z dodatki ali opečna z dvostranskim prekrivanjem) brez statične presoje.

  • Nesistematično prezračevanje ostrešja, manjkajoč zračni kanal, napačna parna ovira – kar vodi do kondenzacije, poškodb konstrukcije.

Nasvet: Pred začetkom obnove naročite temeljit pregled ostrešja – statični izračun, ocena stanja, pregled nosilnih elementov. Poskrbite, da bo podkonstrukcija suha, stabilna in prikladna za tip nove kritine.

Glejte še:

2. Napaka: Nepravilna izbira kritine glede na konstrukcijo in naklon

Druga pogosta napaka je, da izbira kritine ne upošteva vseh dejavnikov: nosilnosti, naklona strehe, lokalne klime (sneg, veter), arhitekturnega konteksta. Stroka poudarja, da izbira kritine ni “le vizualna odločitev”, ampak mora temeljiti na izvedbi in pogojih.
Primeri napak:

  • Tanka ali neustrezna kritina za streho s strmim naklonom ali večjo snežno obremenitvijo.

  • Izbira materiala, ki je občutljiv na lokalne klimatske vplive (močan veter, toča).

  • Težja kritina na konstrukciji, ki tega ne prenese – povzroči se povešanje, premikanje elementov, vdor vode.

  • Kritina primerna za ravne strehe uporabljen na zelo strmi strehi (ali obratno).

Nasvet: Pri načrtovanju izberite kritino skladno s konstrukcijo (nosilnost), naklonom in klimatskimi pogoji. Posvetujte se s proizvajalcem in izvajalcem, da je kritina primerna za vaš objekt.

Dodatno:

3. Napaka: Slabo izvedeni detajli – obrobe, dimnik, žlebovi, preboji

Tretja zelo pogosta napaka – kritina je morda kakovostna, konstrukcija dobro pripravljena, a ključno mesto propada so detajli: stiki ob dimniku, žlebih, stiki med kritino in fasado, žlote, snegolovi, strešna okna. Strokovnjaki za strehe poudarjajo, da skoraj vsaka zamakanje ne izhaja iz “luknje v kritini”, ampak iz neustreznega detajla.
Kaj se pogosto zgodi:

  • Pritrditev slemenjaka ali robnih strešnikov ni izvedena v skladu z navodili proizvajalca – posledica: razpih strešnikov ob vetru.

  • Žlebovi so zamašeni, ali pa naklon/širina žlebov ni ustrezna – posledica: zastajanje vode, povratna škoda na strehi ali fasadi.

  • Prenehanje prezračevanja pri prebojih – kondenz pri stiku med novim in starim objektom, stik kritine in izolacije.

  • Stiki pri dimniku niso dobro zatesnjeni – sifoniranje, kapljanje, toplotne mostove.

Nasvet: Ne zanemarite detajlov – pred montažo preverite, ali izvajalec natančno predvideva obrobe, ustrezno montažo žlebov, prezračevanje in pravilne preboje. Dobro je, če se detajli preverijo tudi po montaži.

4. Napaka: Slabo prezračevanje in napačno zaporedje slojev

Prezračevanje strehe in pravilna zaporedna gradnja slojev sta bistveni za trajnost strehe – napačna izvedba vodi do kondenzacije, vlage, hitrojšega propadanja kritine in konstrukcije. Mojstri za strehe opozarjajo, da npr. pri lesenih ostrešjih je nujno zagotoviti neprekinjen zračni kanal od kapi do slemena.
Tipične napake:

  • Parna ovira iz notranjosti je slabo ali neustrezno vgrajena – posledica kondenz v slojih.

  • Sekundarna kritina in folija sta slabo vgrajeni – npr. folija ni dovolj prekrita, detajli niso pravilno izvedeni.

  • Prezračevalni kanal je prekinjen ali premalo dimenzioniran – zrak ne more krožiti, nastane vlaga, plesni, poškodbe.

  • Izvedba izolacije brez upoštevanja naklona, kritina pa brez prezračevanja – to vodi do previsoke temperature pod kritino in pospešene degradacije materialov.

Nasvet: Zagotovite, da je slojevna konstrukcija strehe pravilno načrtovana in izvedena. Upoštevajte zaporedje: konstrukcija → parna/izolacijska ovira → sekundarna kritina/folija → letve/kontraletve → kritina. Prezračevanje naj bo od kapnice do slemena neprekinjeno.

5. Napaka: Neustrezna montaža oziroma kvaliteta izvedbe

Kakovost izvedbe je pogosto tisti dejavnik, kjer investitor ne vidi napake takoj – posledice pa pridejo po nekaj letih. Vrhunski materiali ne pomagajo, če montaža ni profesionalna.
Kaj se dogaja:

  • Letve in kontraletve niso pritrjene skladno z navodili – kritina se premika, pride do zvijanja ali razpok.

  • Pritrditev kritine ni ustrezna glede na vrsto materiala – npr. pločevinasta kritina napačno pritrjena, kar omogoči “polet” kritine pri vetru.

  • Izvajalec “hitro opravi” montažo brez preverjanja poravnave, brez ustreznega pritiskanja, brez zaščite kritine med montažo.

  • Manjka koordinacija med krovcem, tesarjem, izolaterjem – vsaka faza ne upošteva tiste druge, posledica: dela se ne “zaklenejo” skupaj.

Nasvet: Izberite izvajalca za strešne kritine z izkušnjami in referencami. Zahtevajte, da montaža poteka v skladu z navodili proizvajalca kritine in sistemskih komponent. Pred montažo si oglejte vzorce, referenčne objekte in morebitne garancije.

6. Napaka: Podcenjevanje vzdrževanja in življenjske dobe

Prenova strehe ali kritine ni “štiri-pet let in potem nič več” — streha zahteva redno vzdrževanje, preverjanje in servis, če želimo, da bo dosegla pričakovano življenjsko dobo. Mnogo investitorjev podcenjuje ta vidik. Ne gre le za vgradnjo, ampak tudi za pravilno vzdrževanje.
Kaj se pogosto zgodi:

  • Žlebovi niso redno očiščeni – listje, vejice, vetrolom blokira odtok, voda zastaja, vpliva na kritino in obrobe.

  • Manjša popravila se odlašajo – npr. en sam odstopljen strešnik, poškodovan del kritine ob robu se zanemari in se poveča škoda.

  • Ni dogovorjenega servisa ali pregleda – kritina ostane “brez rokovanja”, čeprav bi bilo smiselno po nekaj letih preveriti pritrditev, stanje folij, stanje prezračevanja.

  • Pri starejših strehah se ne upošteva dejstva, da je življenjska doba kritine omejena – če ne načrtujemo zamenjave ali delnega popravila, potem stroški popravila lahko hitro presežejo ponovno celovito obnovo.

Nasvet: Ob pogledu na streho zaključite pogodbo o rednem pregledu vsaj na 5–10 let, oz. takoj po montaži določite, kdo bo izvajal vzdrževanje. Očistite žlebove vsako pomlad, preverite stanje kritine po močnejših vetrovih/nevihtah.

7. Napaka: Nezadostno vključevanje energetskih, statičnih in izvedbenih vidikov pri prenovi

Pri strehi, še posebej če gre za obnovo, ne gre le za kritino, temveč za celovit sistem: konstrukcija, izolacija, prezračevanje, kritina, detajli in energetska učinkovitost. Če na začetku ne vključimo statika, izračuna obremenitve, usklajenosti s celotno stavbo (npr. načrt podstrešnega stanovanja), potem obnovljena streha kmalu pokaže težave. Pri sanaciji strehe je potrebno vključiti statika in gradbenega fizika.
Tipične “podcenjene” vidike:

  • Namestitev težje kritine brez statične presoje – konstrukcija je bila načrtovana za lažjo kritino in dodatno obtežbo snega, vetra, solarnih panelov.

  • Vgradnja solarnih modulov oziroma sistemov na streho ob obnovi brez načrtovanja dodatnih obremenitev in pritrditev.

  • Energetska sanacija stavbe (toplotna izolacija, zračnost, podstrešno stanovanje) brez prilagoditve izvedbe strehe – posledica: kondenz, toplotni mostovi, vlaga.

  • Podpis pogodbe z izvajanjem obnove na “hitro in ceneje”, brez vključevanja vseh izvedbenih strokovnjakov.

Nasvet: Če gre za obnovo strehe, ki vključuje več kot samo zamenjavo kritine (npr. izpopolnitev izolacije, predelava podstrešja, solarni paneli), obvezno vključite statika, gradbenega fizika in krovca že v načrtno fazo, ne pa da “izberemo kritino in potem vidimo”.

Zaključek

Obnova strehe je več kot le “novi strešniki”. Gre za sistemski projekt, kjer konstrukcija, kritina, sloji, prezračevanje, detajli in kakovost izvedbe skupaj določijo uspeh. Napake v kateri­koli od teh sedmih področij – priprava ostrešja, izbor kritine, detajli, prezračevanje, montaža, vzdrževanje, vključevanje statike/izvedbe – lahko vodijo do skrajšane življenjske dobe strehe, pogostih popravil in neprijetnih stroškov.

Preverite še:

Similar Posts